Kovalentna vez med dvema atomoma praviloma nastane tako, da si atoma v vezi delita elektrona. Nastne skupni, vezni elektronski par. Kovalentne vezi so značilne za atome nekovin, vendar pa delitev elektronov ni edina možnost nastajanja kovalentne vezi. Posebna oblika kovalentne vezi, ki jo imenujemo koordinativna vez, nastane tako, da eden od atomov prispeva oba elektrona za vez. Koordinativna vez nastane, ko Lewisova baza (elektron donor), da svoj nevezni elektronski par Lewisovi kislini (elektron akceptor, npr. kovinski kation) in nastane adukt. Zvrsti, ki prispevajo nevezne elektronske pare za tvorbo koordinativne vezi, se imenujejo ligandi. Ligand je lahko vsaka molekula ali ion, ki ima nevezne elektronske pare. Akceptor elektronov je zvrst, ki ji primanjkuje elektronov; nevtralna molekula, ki na centralnem atomu nima okteta elektronov, npr. BCl₃ ali pa kation. Koordinativno vez praviloma označujemo s puščico, →. Število ligandov, ki se razporedijo okoli akceptorja elektronov (npr. kovinskega kationa), je koordinacijsko število.

Pogosti ligandi v koordinacijskih spojinah so: voda (H₂O), amoniak (NH₃), kloridni (Cl⁻), fluoridni (F⁻), cianidni ioni (CN⁻) ter ogljikov oksid (CO). Koordinacijske spojine imenujemo tudi kompleksne spojine. Pri poskusih, ki ste jih izvedli v prvi enoti, je bil akceptor elektronov kovinski ion elementov prehoda, liganda pa sta bila voda in amoniak.

Koordinacijske spojine so zlasti značilne za prehodne elemente. V nadaljevanju boste spoznali, zakaj.

Skrbo spremljajte animacijo, ki prikazuje tvorbo NH₄⁺ in Cl⁻ iona. 

Pri reakciji molekule vodikovega klorida z molekulo amoniaka, se proton iz vodikovega klorida veže na nevezni elektronski par atoma dušika v molekuli amoniaka, nastane koordinativna vez H←N. Ta zapis pomeni, da je dušik prispeval oba elektrona za nastanek kovalentne vezi. Molekula amoniaka, ki je prispevala za tvorbo vezi elektronski par je Lewisova baza, proton pa je v tem primeru Lewisova kislina.